Reševanje sporov s strani odbora

1. Da se zagotovi pravilna in dosledna uporaba te uredbe v posameznih primerih, odbor sprejme zavezujočo odločitev v naslednjih primerih:
(a) kadar je, v primeru iz člena 60(4), zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor osnutku odločitve vodilnega organa ali če je vodilni organ zavrnil tak ugovor kot neustrezen ali neutemeljen. Zavezujoča odločitev velja za vse zadeve, na katere se nanaša ustrezen in utemeljen ugovor, zlasti kadar gre za kršitev te uredbe;
(b) kadar obstajajo nasprotujoča si stališča o tem, kateri zadevni nadzorni organ je pristojen za glavni sedež;
(c) kadar pristojni nadzorni organ ne zaprosi za mnenje odbora v primerih iz člena 64(1) ali ne upošteva mnenja odbora, izdanega na podlagi člena 64. V tem primeru lahko kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zadevo posreduje odboru.
2. Odločitev iz odstavka 1 se sprejme v enem mesecu od predložitve vsebine z dvotretjinsko večino članov odbora. To obdobje se lahko zaradi kompleksnosti vsebine podaljša za en mesec. Odločitev iz odstavka 1 se utemelji ter naslovi na vodilni nadzorni organ in vse zadevne nadzorne organe ter je za vse zavezujoča.
3. Kadar odboru v obdobjih iz odstavka 2 ne uspe sprejeti odločitve, sprejme odločitev v dveh tednih po izteku drugega meseca iz odstavka 2, in sicer z navadno večino članov odbora. Kadar so glasovi članov odbora izenačeni, se odločitev sprejme z glasovanjem predsednika odbora.
4. Zadevni nadzorni organi ne sprejmejo odločitve o vsebini, predloženi odboru v skladu z odstavkom 1, v obdobjih iz odstavkov 2 in 3.
5. Predsednik odbora zadevne nadzorne organe brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti o odločitvi iz odstavka 1. O tem obvesti Komisijo. Odločitev se brez odlašanja objavi na spletnem mestu odbora, potem ko nadzorni organ uradno sporoči končno odločitev iz odstavka 6.
6. Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, končno odločitev sprejme na podlagi odločitve iz odstavka 1 tega člena, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po uradnem posredovanju odločitve odbora. Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, obvesti odbor o datumu, ko so upravljavec ali obdelovalec in posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uradno obveščeni o njegovi končni odločitvi. Končna odločitev zadevnih nadzornih organov se sprejme pod pogoji iz člena 60(7), (8) in (9). Končna odločitev se nanaša na odločitev iz odstavka 1 tega člena, v njej pa je navedeno, da se odločitev iz odstavka 1 objavi na spletnem mestu odbora v skladu z odstavkom 5 tega člena. Končni odločitvi je priložena odločitev iz odstavka 1 tega člena.
(143) Katera koli fizična ali pravna oseba ima pravico, da pred Sodiščem pod pogoji iz člena 263 PDEU vloži ničnostno tožbo zoper odločitve odbora. Zadevni nadzorni organi, ki želijo take odločitve izpodbijati, morajo kot njihovi naslovniki v skladu s členom 263 PDEU tožbo vložiti v dveh mesecih po tem, ko so bili o njih uradno obveščeni. Kadar se odločitve odbora podatkov nanašajo neposredno in posamično na upravljavca, obdelovalca ali pritožnika, lahko ta vloži ničnostno tožbo zoper te odločitve, to pa mora v skladu s členom 263 PDEU storiti v dveh mesecih od objave teh odločitev na spletnem mestu odbora. Brez poseganja v to pravico na podlagi člena 263 PDEU, bi morala imeti vsaka fizična ali pravna oseba na voljo učinkovito pravno sredstvo pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper odločitev nadzornega organa, ki ima pravne učinke za to osebo. Taka odločitev se nanaša zlasti na izvajanje preiskovalnih pooblastil nadzornega organa, popravljalnih pooblastil in pooblastil v zvezi z dovoljenji ali na zavržene ali zavrnjene pritožbe. Vendar pa pravica do učinkovitega pravnega sredstva ne zajema ukrepov nadzornih organov, ki niso pravno zavezujoči, kot so mnenja, ki jih izdajo nadzorni organi, ali njihovi nasveti. Za postopke zoper nadzorni organ bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež, izvajati pa bi se morali v skladu s postopkovnim pravom te države članice. Ta sodišča bi morala izvajati polno pristojnost, ki bi morala vključevati pristojnost za preučitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na dejstva in zakonodajo v zvezi z zadevnim sporom. Kadar nadzorni organ zavrne ali zavrže pritožbo, lahko pritožnik sproži postopke na sodiščih v isti državi članici. V okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, lahko nacionalna sodišča, ki obravnavajo odločitev o vprašanju, potrebno za to, da lahko izrečejo sodbo, od Sodišča zahtevajo predhodno odločanje v zvezi z razlago prava Unije, vključno s to uredbo, v primeru iz člena 267 PDEU pa ga morajo zahtevati. Poleg tega, kadar se odločitev nadzornega organa, s katero se uveljavlja odločitev odbora, izpodbija pred nacionalnim sodiščem in je sporna veljavnost odločitve odbora, to nacionalno sodišče ni pristojno za razglasitev neveljavnosti odločitve odbora, temveč mora vprašanje veljavnosti, če meni, da je odločitev neveljavna, predložiti Sodišču v skladu s členom 267 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče. Po drugi strani pa nacionalno sodišče ne sme predložiti vprašanja veljavnosti odločitve odbora na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki je imela možnost vložiti ničnostno tožbo zoper to odločitev, zlasti če se je ta neposredno in posamično nanašala nanjo, pa tega ni storila v roku iz člena 263 PDEU.